21/07/2026
Dom ni projekt, ki ga nekega dne dokončamo🤷🏼♀️
To je tema, s katero se vas bo po moje poistovetilo ogromno. Zadnji čas se mi zdi, da vedno nekaj prelagam, premeščam, pospravljam, reorganiziram in spreminjam. Vedno je nekaj oz. se nekaj najde: ena soba, ena stena, ena omara. Vedno še nekaj manjka, pa najdem še eno super idejo na družbenih omrežjih, pa v Ikei zagledam nov predalnik...in vso to akcijo zadnjih nekaj mesecev (let?!) enostavno lahko povzame naslov te objave.
Dom ni projekt, ki ga nekega dne končamo. Ja, v grobem že, sigurno mesečno ne menjamo pohištva in razbijamo ploščic, ampak nenehna reorganizacija, menjava malenkosti, osvežitev z barvo ali tapeto in podobne spremembe, pa se mi zdi, da so odraz našega spreminjanja, naše rasti in sprememb življenjskih obdobij, v katerih smo.
Vse našteto me pripelje do samo enega zaključka, ki se ga zadnje dni tudi vedno bolj držim in sicer: morda pa ni treba čakati, da bo vse popolno, da bi uživali v svojem domu. Uživaj že danes, pa čeprav zadnja deska na steni v spalnici manjka že 5 mesecev, tisto packo v hodniku na steni nikakor ne uspeš prebarvati in je v kopalnici v kotu drobna razpoka na ploščicah, nova p**a pa čaka pod posteljo že 2leti in nikakor ne pride na vrsto (vse to so več kot resnični scenariji pri nas doma, ki pa me motijo vsak dan manj, oz. me sploh več ne🤷🏼♀️).
Meni in moji družini moj dom kjub zgoraj naštetim 'napakam/pomankljivostim/to do seznamu' še vedno vzbudi tisti 'ahh doma smo', ko stopimo v naš hodnik (s starinskimi tapetami in mrežo za kokoši preko radiatorja-tako vidijo naš hodnik nekateri zunanji opazovalci😁) in točno to je to, ta občutek, ki pa ga vsakemu prinese drugačna ureditev in oprema in lahko imaš ta občutek že danes, tudi če ni vse popolno.
Ker nikoli ni in nikoli ne bo🤍
