04/10/2025
POT POD NOGE - Travna Gora, Hrib - Loški Potok
V torek sem se odločila, da grem v soboto na izlet. In točno to sem naredila. Itak moram razhodit pohodne čevlje, pa sem si za prvič izbrala bolj lahko pot.
🍁Navigacija za parkiranje avtomobila za Dom na Travni gori: https://maps.app.goo.gl/ho6Ju7YX5xJQLU8k7
(45.745076,14.663110) -> za točno parkirišče copy/paste v google maps
🍁Parkirate avto in nato sledite oznakam - težja pot je v hrib, lažja je po makedamu in daljša (ampak vseeno v hrib). Jaz sem hodila nekje 1 uro (z vmesnimi postanki, ker hrib me res ubija, naslednjič grem po makedamu in je časovno isto brez postankov). Od tega Doma lahko nadaljujete pot do Dom na Kamnitem Griču, ki je še eno uro stran.
🍁Dom Travna Gora ponuja hrano, pijačo in prenočišča. Obratuje od 9h zjutraj do večera.
🍁Pot je res primerna za vaše mladiče.
🍁Svetujem palice, če jih običajno ne vzamete.
~~~~~
🍂Navigacija za mega razgled v dolino v kraju Hrib - Loški Potok:
https://maps.app.goo.gl/K2Vgv8MyTqMrDCH46
🍂Navigacija za izvir Loškega potoka:
https://maps.app.goo.gl/vRFLtaNYdgBtTLUSA
🍂Za izvir se peljete po navodilih navigacije, čeprav je znak za konec ceste, ker je makedam. Peljete se mimo kmetije in pred gozdom (pod hribom) parkirate. Na levo bo rampa, tam greste kakih 20 metrov naprej in pred ograjo se spustite levo po potki do izvirčka (takoj vidite kamniti mostič na sliki). Previdno, drsi 😁.
~~~~~
Stroški izleta
✨Gorivo, 17€
✨Sendvič, 2€
✨Kava, 2€
----------------
SKUPAJ: 21€
Jest nisem šla, saj sem se dobro nafruštkala, pojedla sendvič in prišla domov ravno za čas večerje.
Zdoma sem bila 7 ur. Od tega 2 uri vožnje. Nikamor se mi ni mudilo, vzela sem si ga na počas.
_________________________
Če se komu da brati dogodivščino tega izleta 😁👇🏻:
Zjutraj sem se spokala na pot proti Sodražici in zavila v smer Nova Štifta. Tam sem parkirala avto in po navodilih iz spletne strani "Kam z mulcem" cvrnla proti Domu na Travni Gori.
Začelo se je ful kjut lepo po makedamčku z dobrim tempom, potem sem se soočila s smerokazom v hrib ali po makedamu. Ker je v blogu "kam z mulcem" opisana gozdna pot, sem jo ubrala v hrib po hosti, ker kaj pa če se zgubim!
Je tudi pisalo "se strmo povzpne" in a veste, da se res 🫠. Sicer sem zelo daleč od izkušenega pohodnika, ampak je bil pa res navpičen hrib 😅. Sredi "kolenogrižnje", parih nespodobnih kletvic in res močne rdečice na obrazu, sem v daljavi gozda zaslišala nekakšno šumenje in se sprijaznila z dejstvom, če je medved da ne bom tekla. Me naj pa požre 🥲🐻.
Hvaležna, da medveda ni bilo nikjer, sem nekje na pol poti prečkala makedamsko cesto in se spomnila, da je do Doma možen dostop tudi z avtom. Tako da sem jo pičila kar po makedamu. Še vedno je bil kar dolg hrib ampak bistveno položnejši. Pa zakaj bi se mučla, saj sem na izletu 🤷🏻♀️ sj lahko uživam al ne?
Tempo sem dobro pospešila in kmalu prišla do Doma na Travni Gori. Tam sem spila kavico, mal čepela in občudovala okolico ter se počasi odpravila nazaj.
Na poti nazaj sem z lahkotnim korakom mrmrala pesem od The Proclaimers - I'm gonna be (500 miles) ko je kar naenkrat iz grmuja skočil tale mačkonar na sliki spodaj in kar nisem ratala trda ko koza, no 🫨. Kera ogromna žival! Dam glavo stran, da je mel 300 kil. Sprva je bil sicer ljubeč pa "mrr" pa predel bi, pa na hrbet pa čohaj me. Potem pa ga je nekaj pobezlalo in mi je skočil na nogo z vsemi 4 in se mi z zobmi zapičil v meče. Ja fak! Komaj sem ga stresla dol 😅.
Skratka, po mesarskem incidentu, sem se po isti poti vrnila v dolino do avtomobila, zmalicala en sendvič s Poli, ker ne greš na izlet, če ti iz ruzaka ne smrdi po Poli 😅. In se nato z avtom spustila v dolino proti Hrib - Loški Potok.
Čez ta kraj sem se že peljala službeno in se takoj zaljubila v razgled. Prevozila sem že kar nekaj Slovenije in moj najljubši konec je Gorenjska, ampak mislim, da je tale pa šla na prvo mesto. Zapeljala sem se na vrh hriba Loške cerkve in se povzpela do razgledne točke (ki to uradno ni). Ja. Meni je zastal dih. Ma slika nikoli ne bo tako čudovito pokazala razgleda, kot ga vidijo naše oči. Sem označila na sliki, kateri razgled je po dolini.
Potem sem se še spustila na drug konec kraja do izvira Loškega potoka. Tam sem se zadržala kar nekak časa, saj si res umaknjen od vsega stran in vse kar se sliši, je kako se voda preliva med kamni.
In to je bilo to. Kam grem pa naslednjič?
